Logar: Čas, ko smo reforme lahko odlagali v prihodnost, je za Slovenijo dokončno minil

Delovna telesa DZ so danes začela zaslišanja ministrskih kandidatov za 16. slovensko vlado pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Svoje načrte za delo na resorjih je danes predstavila osmerica kandidatov, med njimi prvak Demokratov Anže Logar kot kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport.

Logar je v svojem govoru opozoril na razvojni zaostanek Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Navedel je, da produktivnost Slovenije ostaja na ravni iz leta 2005, BDP na prebivalca po kupni moči v zadnjem letu pa prav tako ni dosegla napredka. Tudi na lestvici konkurenčnosti smo na 46. mestu, kar je dramatičen padec, je dejal.

“Zgovorna je primerjava s sosedi. IMF napoveduje, da nas bodo do leta 2029 prehitele Češka, Litva in Poljska, države, ki so bile pred dvema desetletjema dvakrat revnejše od nas in v eni generaciji bodo dohitele naš razvojni naskok. To se dogaja, ker se te države reformirajo, mi pa pišemo strategije, ki večinoma ostajajo v predalu,” je povedal Logar.

“Smo država prebojev ali izgovorov? Trenutno se zdi, da smo bolj država izgovorov. Koalicijska pogodba, partnerstvo za razvoj, razmere okoli nas in dolg do naših zanamcev nam vsem skupaj velevajo, da postanemo država preboja. In tako razumem svoj mandat na čelu ministrstva za gospodarstvo, delo in šport,” je dejal.

Problem Slovenije tiči tudi v tem, da smo del EU, ki zaradi nereformiranja pada po konkurenčnosti, je navedel Logar in opozoril na Draghijevo poročilo, ki med drugim vsebuje ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti EU, od katerih pa je bila realizirana le dobra desetina.

“Slovenija potrebuje konstruktivni razvojni konflikt”

Omenil je tudi konflikt med zakonodajalci in sindikati, ki ga je sprožila vsebina nedavno sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije. Dejal je, da je konflikt ni nujno nekaj slabega. “Je, če je konflikt destruktiven. Če namesto o stvareh govori o osebnih napadih, če se zaradi tega stopnjuje napetost v družbi in če demagogija prevlada nad vsebino,” je navedel.

Poudaril je, da je konflikt lahko konstruktiven, če je le voden v pravo smer. “Kajti posledica izogibanja konflikta je lahko samo ohranitev statusa quo, to pa v danih razmerah za Slovenijo ni opcija. Slovenija potrebuje v naslednjih letih konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo. In to v bistvu združuje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport,” je pojasnil.

Nujen dvig dodane vrednosti

Poudaril je, da mora Slovenija dvigniti dodano vrednost. “Ta pa ne pride sama od sebe. Je posledica resnih prestrukturiranj javnega sektorja in tehnoloških prebojev ter poglobljene sodelovanja na področju razvoja, gospodarstva in države,” je dejal. Pri tem se je obregnil ob davčno politiko, ki po njegovem mnenju spodbuja ne-delo in ne nudi realnih spodbud za dvig dodane vrednosti.

“Do leta 2040 moramo doseči realnih 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, če želimo ostati v ligi prvakov. Zato potrebujemo letne stopnje rasti dodane vrednosti v višini okoli štiri odstotke, medtem ko danes spremljamo te rasti v višini od 1,2 do 1,5 odstotka. Vsako leto, ko tega ne naredimo, se razvojni razkorak povečuje,” je opozoril.

Trije stebri razvoja

Uspešen razvoj po navedbah Logarja sestavljajo trije stebri – gospodarska odličnost, učinkovite institucije, v katere prebivalstvo zaupa, in digitalna razvitost javne uprave in gospodarstva z uporabo naprednih tehnologij in umetne inteligence.

Razvoj lahko financiramo na pet načinov, in sicer prek gospodarske rasti, sredstev EU, proračuna, zadolževanja in vrnitve slovenskega kapitala, ki je v času tranzicije odšel v tujino. Slednje tri po njegovih besedah niso realne opcije. Uspešno koriščenje sredstev EU bo ena od prioritet nove vlade, o čemer priča tudi koalicijska pogodba, je zatrdil. A najbolj očiten oziroma najbolj smiseln korak je financiranje prek gospodarske rasti.

“Tu pa spet stopimo na polje konflikta, ko del politike uspešnost posameznih podjetij enači z izkoriščanjem delovne sile, bogatenje na račun drugih in podobno. V bistvu je to čista politična demagogija,” je dejal. “Dobički podjetja so dobra stvar, še posebej, ko se jih vlaga v razvoj. Podjetja pa vlagajo dobičke v razvoj takrat, ko se jim to splača, ko ima multiplikativne učinke, ko vidijo sinergije v rasti podjetja in blaginji družbe. Bolj, kot bo Slovenija dežela naprednih podjetij z visoko dodano vrednostjo, bolj se bodo ti dobički usmerjali v ljudi, v investicije, v razvoj in na koncu koncev v družbo. Iz družbe izvajalcev moramo preiti v družbo razvojnikov,” je povedal.

Spodbujanje zasebnih naložb

Povzel je podatke Eurostata iz leta 2024, ki je ugotovil, da ima Slovenija enega najnižjih deležev dobička v dodani vrednosti nefinančnih podjetij v vsej Evropski uniji, in sicer 33-odstotnega, medtem ko je povprečje EU bilo pri 40 odstotkov. “Pomen tega podatka je zaskrbljujoč. Ko slovensko podjetje ustvari 100 evrov dodane vrednosti, mu po vseh stroških ostane manj dobička kot skoraj kjerkoli v Evropi. In kot vemo, brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti, brez rasti produktivnosti ni višjih plač in imamo začaran krog, ki vleče navzdol, ne pa navzgor.”

Spodbuditi je treba zasebne naložbe, to pa bomo dosegli samo, ko bodo podjetja začutila, da se splača in da je ugodno gospodarsko okolje, ki omogoča ta razvoj, je bil jasen. Tuje naložbe so tuje, neposredne naložbe v BDP so med najnižjimi v Evropski uniji, kar je po njegovih navedbah dodatno zaskrbljujoče. Za zagon nujno potrebnega naložbenega cikla pa potrebujemo več predvidljivosti, več davčnih spodbud, hitrejše pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj, zaupanja v institucije in bistveno manj administrativnih obremenitev, je naštel. “Naloga vlade ni najti denar, naloga vlade je odpreti možnost, da denar, ki v Sloveniji že je ali pa ki ima namen priti v Slovenijo, tudi dobi ustrezno infrastrukturo za oblikovanje oziroma grajenje nove dodane vrednosti.”

Dodal je, da Slovenija prehod v inovacijsko podprto rast, pri čemer moramo izkoristiti sektorje, kjer smo močno konkurenčni po stopnji robotizacije, vendar da moramo tehnološki razvoj z ustrezno politiko omogočiti tudi mikro in malih podjetjem.

Pohvalno dobre se mu zdijo naložbe v raziskave in razvoj, ki znašajo dva odstotka BDP, vendar težavo vidi v tem, da teh izumov ne spreminjamo v končne produkte, ki nosijo konkretno dodano vrednost. “Manjka predvsem most med tem laboratorijem in potem uporabo ali pa aplikacijo tega izuma v končnem produktu,” je izpostavil. “Tisti, ki se preobrazijo v proizvode za trg, so namreč edini, ki na koncu prinašajo dodano vrednost in gospodarski razvoj.”

“Ni treba vsake reforme sprejeti na nož”

Vse to je po njegovih besedah podlaga za njegovo kandidaturo. “Tega ministrstva ne prevzemam za to, da bi ohranjal status quo in to podaljševal še za naslednja štiri leta, niti za to, da bi vihtel meč nad drugače mislečimi. Mandat prevzemam predvsem zato, da prisluhnem prebojnikom, vizionarjem, delavcem in da skupaj s sodelavci prilagodimo zakonodajni okvir novim okoliščinam, ki bodo omogočile dvig dodane vrednosti in hkrati, da vodimo intenzivni dialog s tistimi, ki se morda bojijo sprememb zato, ker ne vedo, v katero smer ta razvojni cikel gre,” je povedal.

“Ni vsaka sprememba slaba in ni treba vsake reforme sprejeti na nož. Treba si je naliti čistega vina, čas, ko smo reforme lahko odlagali v prihodnost, je za Slovenijo dokončno minil.” Treba je stopiti na pot razvoja, saj bomo sicer zelo hitro povečali zaostanek za drugimi državami, je bil jasen.

Več sledi …